Sirek ali drugače Cilik

Včasih se nam zdi, da so določene žitarice manj znane. Rečemo: »Pa kdo sploh uporablja takšne moke.« Vendar smo lahko hitro presenečeni. Tako je bilo, ko smo prvič slišali za sirkovo moko. »Sirkova moka?« boste rekli. »Iz sirka se ja delajo samo metle.« A poglej ga zlomka, ko temu ni tako.
Gojenje sirka je z nami vsaj od 2 tisočletja pr. n. št. Iz tega obdobja so našli nekaj arheoloških najdb iz Indije in Pakistana. Arheološke najdbe divjega sirka pa segajo tudi v 8-6 st. pr. n. št. Iz Egipta. Vendar znanstveniki menijo, da je domovina Sirka le Afrika in ne Azija, saj tako kažejo trendi selitev poljščin.
V obdobju širjenja islama pa se je gojenje razširilo na celoten Bližnji vzhod, Severno Afriko in Južno Evropo.
Samo ime Sirek izvira iz besede Syricum, kar bi lahko bilo prevedeno kot sirsko zrno.

Zaradi izredno dobrih lastnosti prenašanja vročine in suše je ekonomsko najpomembnejši v suhih predelih Afrike in Srednje Amerike, kjer je pomemben vir hrane za reven sloj prebivalstva. Uporaba Sireka pa je vsestranska, saj se uporablja za krmo, alkohol, gradnjo, ter za izdelavo sirkovih metel in krtač.

Iz zrnja se v različnih delih sveta pripravlja kruh, kuskus, tortilje in druge izdelke iz moke. Sirkov sirup se uporablja kot sladilo, lahko pa se iz njega vari tudi pivo in žgane pijače. V zadnjih desetletjih se sirek goji tudi za proizvodnjo bioetanola.

Za nas je Sirek zanimiv predvsem zaradi njegovih brezglutenskih in hranilno-fizioloških lastnosti. Njegov prehranski in fiziološki pomen je toliko bolj podkrepljen z dejstvi, da je njegova Sirkova moka odločno nadomestilo navadne moke, ki jo lahko uporabljajo ljudje, občutljivi na gluten. Dodatno pa njegov pomen podkrepi dejstvo, da je odličen vir železa, magnezija in kalija. Vsebuje izjemno količino vitamina E.